Toppmätning – prostornina hlodovine na Švedskem
Švedske žage plačujejo glede na premer na tanjšem koncu: m³to je prostornina valja, določena po tanjšem koncu.
Kaj pomeni Švedsko kubiciranje (toppmätning)?
Na Švedskem se hlodovina za žago meri na tanjšem koncu (toppmätning). Prostornina v m³to se izračuna kot prostornina valja s premerom brez lubja na tanjšem koncu in dolžino hloda. Premer se beleži v celih centimetrih, dolžina pa v decimetrih, pri izračunu se uporabi sredina razreda – premer + 0,5 cm in dolžina + 0,05 m.
Formula
V = π/4 · (D + 0,5)² · (L + 0,05) / 10 000
V v m³to · D = premer brez lubja na tanjšem koncu v celih cm · L = dolžina v m, zaokrožena navzdol na decimetre. Dodatka 0,5 cm in 0,05 m določata sredini razredov.
Računski primer
Hlod s premerom 25 cm na tanjšem koncu in dolžino 4,3 m: V = 3,1416 / 4 · 25,5² · 4,35 / 10 000 = 0,222 m³to.
Kje se uporablja
Švedska – odkup hlodovine za žago (timmer) v žagarskih obratih. Merjenje lesa na Švedskem izvaja neodvisna organizacija Biometria. Les za celulozo (massaved) se običajno meri drugače, v m³fub.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni m³to?
Kubični meter “toppmätt” – prostornina valja, izračunana iz premera na tanjšem koncu. Je manjša od dejanske prostornine hloda, ker ne upošteva koničnosti.
Zakaj se premeru prišteje 0,5 cm?
Premer se beleži zaokrožen navzdol na cele centimetre, zato je dejanski premer v povprečju za pol centimetra večji. Pri izračunu se zato uporabi sredina razreda; prav tako se dolžini, zabeleženi v decimetrih, prišteje 5 cm.
Kakšna je razlika med m³to in m³fub?
m³to je prostornina valja, določena po tanjšem koncu (hlodovina za žago); m³fub je dejanski polni volumen brez lubja. Pri istem hlodu je vrednost m³fub višja.
